Morda se spomnite stare (1974) Billy Joel pesmi The Entertainer. V njej pevec govori o nevarnostih glasbene industrije in tudi o tem, da morajo biti pesmi približno 3:05 min dolge, če želiš, da postanejo hit.
Zakaj je povprečna pop pesem dolga 3-4 min?
"It was a beautiful song / But it ran too long / If you're gonna have a hit / You gotta make it fit / So they cut it down to 3:05"
Če se ravnamo po tem, kar se vrti po radiu, moramo priznati, da so 3 min res neka magična številka, ki se ji podrejajo praktično vsi glasbeniki.
Toda izkaže se, da ta številka nima nobene veze s poslušalci, ki ne bi bili sposobni ohranjati pozornost za več kot 4 min. Namesto tega so te 3 min zgodovinska dediščina iz časov, ko so se pesmi snemale na vinilke.
V začetku 20. stoletja, se pravi v letih 1900 in še nekaj, so se pesmi izdajale v obliki 10 inčnih vinilk. Te 10 inčne vinilke so se ponavadi vrtele z 78 vrtljaji na minuto, nanje pa si lahko posnel 3 do 5 minut glasbe. Prodajale so se tudi 12 inčne vinilke, ampak nanje si lahko dobil le 4 do 5 min. Če si nanje želel posneti daljšo pesem, so bili utori na vinilki preblizu skupaj in kvaliteta posnetka je šla strmo navzdol.
Tako so se bili glasbeniki prisiljeni držati tehnoloških omejitev. Pisati so morali kratke pesmi, če so jih hoteli izdati kot single. Kratki singli so se potem lahko vrteli na radijih in postali hit.
Ljudje in predvsem radiji so se na to navadili in nekaj časa je veljalo, da noben radio ni hotel igrati pesmi, ki bi bila daljša od 3:15.
Seveda so obstajale izjeme, toda te so bile zelo, zelo redke.
En izmed najbolj zabavnih primerov izjem, je pesem "You've Lost That Lovin' Feelin'" od The Righteous Brothers iz leta 1964, ki je dolga 3:45. Njej producent in so-pisec je bil ustvarjalec hitov Phil Spector, ki pesmi ni bil pripravljen skrajšati. Zato so se odločili na ovitek preprosto napisati, da je pesem dolga 3:05 min in to jim je zagotovilo, da so jo radiji z veseljem predvajali. Kasneje je pesem postala najbolj predvajana pesem na ameriških radijih v 20. stoletju.
Moderne pop lestvice kažejo, da se glasbeniki še vedno držijo tega 3-4 min pravila. Radiji pa danes več ne vsiljujejo tega pravila. To pa predvsem zaradi Boba Dylana.
Leta 1965 je bil Bob Dylan že spoštovan glasbenik. Zatem pa je postal kulten z izdajo albuma "Highway 61 Revisited", na katerem je bila 6:34 min dolga pesem "Like a Rolling Stone". Po nekoliko zapleteni poti, je kočno prišla do popularnega DJa na Manhattanu in od tam naprej se je širila kot ogenj.
Bob Dylan ni popolnoma spremenil poti za pop umetnike, je pa spremenil cilje za rock skupine, ki so se začele oddaljevati od singlov. Iron Butterfly so izdali pesem dolgo 17 min "In-A-Gadda-Da-Vida" in jo potem razrezali na "radio koščke". Led Zeppelin pesmi "Stairway to Heaven" niso nikoli izdali kot singel in vendar je postala legendarna. Pravijo, da "Stairway to Heaven" nisi mogel slišati na radiju, če si jo želel slišati, si moral kupiti album.
Zakaj še vedno težimo k 3-4 min?
Po vsem povedanem, zakaj misliš, da pop glasbeniki še vedno vztrajajo pri 3-4 minutni glasbi? Piši nam na FB.