Glasba visoke resolucije končno na pohodu!


Datum objave:

Glasbeni posnetki so nekje na poti od gramofonskih plošč do CDjev izubili dobršen del kvalitete, vedno z izgovorom, da je bil porezan tisti del zvočnega posnetka, ki ga človeško uho najmanj sliši. V letu 2014 se bo to morda obrnilo.

Ko smo dali prednost masovni proizvodnji in masovnim zbirkam glasbe, smo se začeli odpovedovati detajlom pri zvočnih posnetkih. Ta postopek je prišel po naravi in nima smisla, da si ga zamerimo. Brez majhnih glasbenih datotek in brez glasbene ubikvitarnosti, bi imela vsaka družina doma le recimo 100 gramofonskih plošč in ne 100 GB glasbe kot je to zdaj v navadi. Izguba detajlov je omogočila, da je glasba postala vseprisotna.

Toda v zadnjih letih je v naš vsakdanjik prišlo toliko fascinirajoče tehnologije, da se zdi nerazumno, da bi glede glasbe še naprej vztrajali pri nizkokvalitetnih CD in mp3 posnetkih. Na vseh frontah se zdaj pojavljajo avdiofili, ki poskušajo visoko-resolutivno glasbo podtakniti splošni javnosti.

High-resolution audio (HRA) je v letu 2013 že zelo napredovala. Pojavile so se številne strani, ki ponujajo prenos glasbe v kvaliteti, ki je boljša kot na CDjih. Pravtako so HRA v javnosti podprle tudi nekatere velike založbe in nekateri glasbeniki. Za leto 2014 pa je napovedanih več avdio naprav sposobnih predvajanja visoko kvalitetne glasbe.

Na žalost za pojmom HRA ne stoji noben standard in zato ni dorečeno, kdaj nek zapis pade v to kategorijo. Pogosto s HRA opisujemo datoteke, katerih frekvenca vzorčenja je 96kHz ali 192kJz na 24 bitih. Vzorčenje opisuje postopek pretvarjanja analognega signala v digitalnega, pri katerem X-krat na sekundo vzamemo vzorec. 96khz pomeni, da smo vzeli 96 000 vzorcev v 1 sekundi, podatek pa zapisali s 24 biti. Biti v tem primeru pomenijo natančnost zapisa, v 24 bitih lahko shranimo 16 777 216 različnih vrednosti, v 16 bitih pa le 65 536. Več različnih vrednosti pri 24 bitih pomeni, da lahko za vsak vzorec hranimo večjo natančnost meritve.

Obstaja več različnih datotečnih formatov za HRA, delijo se na stisnjene in nestisnjene. FLAC (Free Lossless Audio Codec) in ALAC (Apple Lossless Audio Codec) sta stisnjena formata datotek, kar pomeni, da so podatki v njiju zazipani. Velikost datotek je zato pri njiju načeloma manjša, izgube podatkov pa ni. Med nestisnjene formate spadajo tudi WAV, AIFF in DSD.

A se v vaši glasbeni knjižnici najde dosti HRA glasbe?